logo borci
dogaja se

SVEČANOST V PODŠUMBERKU

Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in Krajevna organizacija Velika Loka organiziramo v soboto, 22. 7. 2017, ob 12.00. uri pri spomeniku v Podšumberku svečanost, v počastitev spomina na padle narodne heroje Jevtiča, Kavčiča in Šaranoviča. V okviru svečanosti bo ob 09.00 uri organiziran pohod izpred cerkve na Sela Šumberku. Pohod bo voden, potekal pa bo mimo Kremenjeka, na grad Sela Šumberk in nato do prireditvenega prostora. Na prireditvenem prostoru bodo postrojeni tudi predstavniki Gorjanske čete, Duletove čete, Novomeške čete in tudi člani Slobodanove čete, ki tvorijo spominsko formacijo 1. Dolenjskega bataljona. V kulturnem programu bodo sodelovale pevke K.O. za vrednote NOB Žužemberk in učenci Osnovne šole Veliki Gaber. Program bo povezoval Brane Praznik. Slavnostni govornik bo tovariš Boštjan SLADIČ, predsednik ZB za vrednote NOB Trebnje. V sklopu prireditve bodo podeljena tudi priznanja ZB za vrednote NOB Trebnje, novim članom pa bodo podeljene tudi izkaznice. Člani ZB bodo pripravili tudi slasten golaž.

PO POTEH SOŠKE FRONTE

V soboto 17.6. 2017, smo člani OO ZB Mirna do zadnjega sedeža napolnili avtobus (58) in se odpeljali na izlet v Planico, Bovec in Kobarid. V Planici smo si ogledali čudovit nordijski center in skakalnice. V sklopu omenjenega centra je nastalo 7 novih skakalnic. V osrednjem objektu, ki predstavlja središče tekaškega in skakalnega dela centra, je razgledna ploščad, planiški muzej, vetrovnik, otroški adrenalinski park, gostinska ponudba….. Planica je res naš, slovenski, ponos. Presenečeni in navdušeni nad lepotami Planice smo nadaljevali pot preko Predela in Trbiža v Italiji in prispeli do trdnjave Kluže, kjer se nam je pridružil član društva 1313 v uniformi takratne avstro ogrske vojske. Predstavil nam je zgodovino te trdnjave, ki je varovala prehod med morjem in Alpami. Benečani, Habsburžani, avstrijski in francoski vojaki, Napoleon, Soška fronta in druga svetovna vojna so zaznamovali ta zgodovinski prostor ob sotočju Koritnice in Šumnika. Današnja podoba trdnjave je iz leta 1883, pred tem je bila tu lesena beneška utrdba, nastala zaradi beneške obrambe pred Turki. Trdnjava je pomembno vlogo odigrala tudi v prvi svetovni vojni in ostala nedotaknjena do leta 1945, ko je bila porušena posebna zaporna arhitektura zaradi širitve ceste. Mogočne zidove trdnjave danes prerašča zelenje, notranjost pa je urejena kot muzej, ki opisuje zgodovino tega območja. Nadalje smo si ob cesti proti Trenti ogledali muzej na prostem Ravelnik, kjer nam je prej omenjeni član društva 1313 povedal in slikovno prikazal kako so se borili takratni vojaki. Ogledali smo si tudi eno od kavern, ki je bila zgrajena v času prve svetovne vojne in je služila kot zaklonišče v okviru soške fronte. Prišel je čas kosila in v Bovcu smo si potešili lačne želodčke ob odlično pripravljenem meniju. Ob kavici in kozarčku rujnega smo še nekaj časa kramljali, nato pa smo preko Idrije, Mosta na Soči in Tolmina prispeli v Kobarid, kjer smo si v spremstvu vodiča ogledali muzej 1. svetovne vojne. Muzej prikazuje dogajanje med prvo svetovno vojno na soški fronti. Predstavljena je tudi zgodovina Kobariške od prazgodovine do danes. Eksponati, veliki reliefi okoliškega gorovja, bogato fotografsko gradivo in multivizijska projekcija tankočutno pripovedujejo zgodbo težkih in krvavih dni ob Soči. Rahlo utrujeni, vendar polni adrenalina od vsega videnega in slišanega smo prispeli domov. Hvala predsedniku OOZB Mirna, Škufca Milanu za lepo organiziran in voden izlet, še posebej pa gre zahvala tovarišu generalu Ladu Kocjanu, za plačan prevoz. Mirna, 22.6. 2017 Pripravila in slikala: Anica Janežič

slika1 slika2

SREČANJE NA DEBENCU

Kot vsako leto, tako tudi letos, je bilo organizirano tovariško srečanje članov in simpatizerjev ZB za vrednote NOB Dolenjske in Bele krajine, ki je bilo v soboto 1.7. 2017, v počastitev 76. Obletnice ustanovitve OF in spominu na dogodke med NOB, na Debencu pri Mirni. Organizatorja trebanjsko in mirnsko združenje borcev za vrednote NOB sta pripravila čudovit program v katerem so sodelovali: MePZ DU Mirna s harmonikarjem Dušanom Kotarjem, recitatorki OŠ Mirna, glasbenika iz skupine Nasmeh, slavnostni govornik pa je bil župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, ki je vse prisotne popeljal skozi utrinke zgodovine, pa tudi v današnji čas. Med drugim je dejal, da moramo biti ponosni na svojo zgodovino in ne popuščati pri ohranjanju spomina na polpreteklo zgodovino, ki jo je pisal trpeč slovenski narod, pa tudi na osamosvojitveno vojno za Slovenijo ne smemo pozabiti, kajti tako 2.svetovna vojna kot osamosvojitvena dokazujeta, da Slovenci zmoremo združiti modrost in razum, verjamemo v svoje sposobnosti in cenimo pozitivne lastnosti drugih. Za zaključek pa je dejal citiram: »Slovenija postopno a vztrajno dozoreva. V zadnjih letih smo se prebili iz krize in imamo razloge, da v prihodnost zremo samozavestno in z optimizmom. Na nas pa je, da skupaj poskrbimo, da se bo Slovenija razvijala v smeri pravične družbe, v državo uspešnega gospodarstva, v državo, ki bo ostala varna in v kateri je lepo živeti. Bodimo ponosni na svojo domovino in imejte se lepo.« Konec citata. Podeljena so bila priznanja, ki sta jih podelila predsednik trebanjskega združenja Boštjan Sladič in predsednik Območnega odbora ZB Novo mesto Uroš Dular. Odlikovanje za najboljšo krajevno organizacijo v okviru Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je prejela OO ZB za vrednote NOB Mirna, srebrno plaketo ZB za vrednote NOB Slovenije je prejel Dušan Jakopin, priznanja ZB za vrednote NOB Trebnje za prizadevno delo v društvu in za sodelovanje z društvom pa so prejeli: Janez Kolenc, Damjan Kadunc, Primož Smole in Vojko Smole – vsi iz OO ZB Mirna. Na prireditvenem prostoru so bili postrojeni člani Gorjanske, Duletove, Novomeške in Slobodanove čete, ki tvorijo spominsko formacijo 1. Dolenjskega bataljona. Program je povezoval Zoran Remic, ki je obenem tudi recitiral verze Karla Destovnika Kajuha. Mirna, 3.7. 2017 Pripravila in slikala: Anica Janežič

slika1 slika2 slika3

GOVOR ŽUPANA ANTONA MAVRA NA DEBENCU

Spoštovani in spoštovane, gospe in gospodje, tovarišice in tovariši. Iskrena zahvala za povabilo na današnjo slovesnost in za možnost, da na tem mestu predstavim nekaj zgodovinskih dejstev, ki krepijo moje lastno prepričanje. Najprej pa mi dovolite, da se pridružim vsem že izrečenim pozdravom predhodnih govorcev. Skratka, prisrčno pozdravljeni, tukaj na Debenci tudi v mojem imenu in v imenu Občine Mokronog-Trebelno. Spoštovani Zelo pomembno je, da iz generacije v generacijo prenašamo zavest, torej vedenje, da tukaj pri nas ne sprejemamo vladavine sovraštva, nasilja, nestrpnosti do drugačnosti in potujčevanja. Da svet ve in, da mi sami vemo, da v teh krajih živimo ljudje, ki imamo radi svojo domovino, ki imamo radi svoj narod in jezik. Da tu živimo ljudje, ki smo pripravljeni vse to braniti in ubraniti. Kot vsako leto smo se tudi tokrat zbrali tu na Debencu zato, da se ob praznovanju dneva borca 04. julija, spominjamo najtežje preizkušnje za slovenski narod v njegovi zgodovini. Generacije, ki smo odraščale in, ki danes odraščajo v svobodi, si ne moremo predstavljati, koliko poguma je bilo treba zbrati za boj z močnim sovražnikom, ki so ga med drugo svetovno vojno bojevali slovenski partizani. Dan borca se je v bivši enoviti državi Jugoslaviji proslavljal od leta 1956 dalje in sicer v spomin, ko se je na ta dan leta 1941 v Beogradu sestal CK KPJ in pozval ljudi, torej narod vseh jugoslovanskih republik k splošni ljudski vstaji. V Sloveniji (od leta 1991), ta dan ni več praznik. Neuradno pa se na ta dan še vedno proslavlja v organizaciji ZZB NOV. Poleg tega praznika, pa smo Slovenci, združeni v enovito Jugoslavijo, v juliju proslavljali tudi dan vstaje. Pri nas v Sloveniji je bil to 22. julij in je obeleževal prvi oborožen odpor, akcijo Rašiške partizanske čete v Tacnu pri Ljubljani. 04. julij 1941, je torej pomenil pričetek vseh vstaj in aktivnega odpora proti okupatorju. Po tem datumu so se po vseh jugoslovanskih republikah, tudi v Sloveniji kar vrstili dogodki uporniškega gibanja. Potekale so aktivne priprave na upor proti potujčevanju. Med te priprave sodi tudi ustanovitev OF, ki je predstavljala ključno združevalno organizacijo naroda in temelj bodočih oboroženih narodnoosvobodilnih enot in njihovih bojev. Partizanske enote so že v drugi polovici julija leta 1941, prešle na oborožen odpor. Prve so se formirale v glavnem v bližini večjih slovenskih mest, z razvitejšo industrijo. V drugi polovici leta 1941 so se akcije partizanov in drugih aktivistov na okupatorje in njihovo početje proti partizanom, kar vrstile. Partizanske enote so vse bolj rasle, postajale številčnejše in bile vse bolj organizirane. Proti koncu leta 41, pa tudi vse bolje oborožene. Zanje so postale tarča napadov objekti, ki jim v prvih mesecih odpora, niso bili kos. Veliko število in različnost napadenih ciljev, predvsem pa dejstvo, da so te napade izvajali domala vsi sloji slovenskega prebivalstva dokazujejo, da je dobilo odporniško gibanje že v prvih mesecih boja proti okupatorju, velike razsežnosti. Vse enote, ki so bile v prvem letu bojevanja uspešne, so bile tudi nosilke in ponos vseh pozneje nastajajočih partizanskih enot. 04. julij je torej prelomni trenutek v zgodovini nekdanje skupne Jugoslavije in začetek vsega uporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Je dan, katerega sporočilo moramo ohranjati, kljub temu, da je izbrisan iz uradnega slovenskega koledarja praznikov in s čimer smo se težko sprijaznili. Vezano na to, moram povedati, da mene osebno, pa verjamem, da tudi mnoge med vami zelo moti, včasih prav boli, ker moramo vedno znova spremljati poskuse razvrednotenja pomena narodnoosvobodilnega boja za dnevne oz. vsakokratne politične cilje. Laži in konstrukti s katerimi želijo nekateri poraženci izbrisati svojo sramotno sled v zgodovini, so vedno bolj grobe in predrzne. Prav zato moramo biti vsi mi, ki v srcu dobro mislimo, pri obrambi resnice in med NOB pridobljenih vrednot, še bolj odločni. To je naš dolg in naša obveza,